Evropska unija želi v svojih državah članicah zagotoviti najvišje standarde pitne vode na svetu. Nove direktive in uredbe še povečujejo zahteve glede kakovosti pitne vode.

Umivanje zob in prhanje. Odhod na stranišče in nato umivanje rok. Kuhanje in pomivanje posode. Oh, ja, ne smemo pozabiti na pitje. Vsak prebivalec Slovenije vsak dan, v povprečju, porabi približno 150 litrov pitne vode, v kar niso vključeni trgovina, industrija in veliki porabniki. Občinski vodovodi zagotavljajo, da smo vsi oskrbljeni z dovolj pitne vode za naše vsakodnevne potrebe. Skrbijo tudi za to, da kakovost vode ustreza veljavnim standardom in da lahko brez skrbi uživamo vodo iz pipe.

Nova direktiva Evropske unije o pitni vodi (Direktiva 2020/2184) je uradno začela veljati januarja 2021. Po dveletnem prehodnem obdobju za prenos direktive v nacionalno zakonodajo so se zahteve glede kakovosti naše pitne vode leta 2023 v številnih državah močno povečale. Cilj EU je vzpostaviti najvišje standarde pitne vode na svetu.

Kisik in CO₂ za našo pitno vodo

V celotni verigi oskrbe z vodo - od pridobivanja in obdelave vode do skladiščenja, distribucije in odvzema pitne vode - mora potekati stalna ocena tveganja, morebitne nevarnosti za oskrbo z vodo pa je potrebno prepoznati v zgodnji fazi, da se je mogoče takoj odzvati.

Spremenile so se tudi mejne vrednosti za nekatere težke kovine in druge nezaželene snovi, kot so organske halogenske spojine. Tisti, ki preventivno ukrepajo proti morebitnim tveganjem, se zaradi kratkoročnih težav ne bodo znašli v stiski. Kisik in ogljikov dioksid sta preprosti sredstvi za zagotavljanje ustrezne kakovosti vode in zaščito cevi pred korozijo ali vodnim kamnom.

Enostavna priprava pitne vode

Kisik se pri pripravi vode uporablja za vrsto postopkov čiščenja, ki temeljijo na oksidaciji. Najpogosteje se uporablja za odstranjevanje železa in mangana. Vse vodarne, ki čistijo podtalnico, ga uporabljajo za preprečevanje neželenih oborin v vodovodnih ceveh. Podzemna voda vsebuje malo kisika ter železo in mangan v reducirani, topni obliki. Če je voda obogatena s kisikom, železo oksidira in tvori delce železovega oksida, mangan pa reagira in tvori v vodi netopen manganov(IV) oksid. Oba ostaneta v filtrih in zato ne prideta iz gospodinjske pipe.

Za oksidacijo železa in mangana je potrebna le majhna količina kisika. Teoretično bi bilo torej mogoče uporabiti zračenje z običajnim zrakom, čeprav ta vsebuje le približno 20% kisika, vendar je čisti, 100% kisik, veliko bolj ekonomičen in prihrani stroške.

Poslovite se od korozije

Ogljikov dioksid se lahko uporablja tudi v številnih postopkih čiščenja pitne vode. Klasična uporaba ogljikovega dioksida je mineralizacija pitne vode. Surova voda iz rezervoarjev in vodnjakov na območjih z granitom, peščenjakom ali bazaltom je lahko zelo mehka in zato korozivna. Poleg tega se pitna voda vse pogosteje razsoljuje z obratno osmozo ali destilacijo, kar prav tako povzroča korozijo, če voda ni dodatno obdelana.

Mineralizacija preprečuje korozijske poškodbe cevi. To je mogoče ekonomično doseči z raztapljanjem apnenega mleka ali apnene vode v ravnovesju z ustreznimi količinami ogljikovega dioksida. Na ta način lahko vse dodano apno reagira v topen kalcijev bikarbonat.

Najboljša kakovost vode in prava trdota

Da pitna voda ni korozivna in ne tvori vodnega kamna, mora biti pH-vrednost vode uravnotežena tudi s stopnjo trdote. Trdoto vode določajo predvsem kalcijevi in magnezijevi ioni. Da bi preprečili korozijo, zelo mehki vodi dodajamo kalcij in ogljikov dioksid, hkrati pa v vodi ne sme biti preveč vodnega kamna, saj to pomeni, da ga morate posledično pogosteje odstranjevati iz gospodinjskih aparatov ter pri pranju perila uporabiti več pralnega sredstva. Torej, idealna trdota vode je srednja.

Za povečanje vrednosti pH se na vhodu v reaktorje dodajata kavstična soda in apno, vendar pa na izhodu iz reaktorja trdota vode in vrednost pH pogosto nista v ravnovesju. To vodi do nastajanja vodnega kamna v ceveh in ventilih ter do krajše življenjske dobe delovanja filtrov v nadaljnjem procesu. Tu nastopi ogljikov dioksid, znan tudi kot anhidrid ogljikove kisline, ki ga raztopimo v vodi in tako kot šibka kislina uravnava vrednost pH v pitni vodi.

Brez korozije, brez vodnega kamna

Z ustreznim sistemom za doziranje, se ogljikov dioksid raztopi v vodi tik pred ali na izhodu iz reaktorja. Ta tehnologija med drugim pomaga preprečevati nastanek kotlovskega kamna, vrednost pH se spreminja le minimalno, zakisanje je praktično nemogoče, posledično pa ne potrebujemo zapletene tehnologije za nadzor dodajanja CO2.

Za izvajanje novih predpisov, kot je direktiva EU o pitni vodi ali nacionalni odlok o pitni vodi, morajo vodarne iskati nove tehnologije. S kisikom in ogljikovim dioksidom lahko poenostavijo številne delovne postopke, izboljšajo kakovost vode ter hkrati preprečijo škodo in tako prihranijo stroške. Tako se lahko Evropa pohvali z najvišjimi standardi pitne vode na svetu.

ŽELITE VEČ INFORMACIJ?

Za poizvedbe o cenah in dodatnih informacijah se obrnite na nas. Da vam lahko ponudimo najboljše strokovno svetovanje ter odgovore na vaša vprašanja, vas prosimo, da izpolnite spodnji obrazec.